Omemba: Hayao Miyazaki

»To je svet, ki sva ga v določeni obliki poznala že v otroštvu.«

»Kot otroka sva mislila, da sva čarovnika, doma in v vrtcu pa sva se včasih oblekla v ženska oblačila.«

»Obožujeva estetiko in dušo tistega časa. Dušo, ki se kaže v vseh vrstah umetnosti – čudovitih melodijah, harmonijah, barvah, srčnih zgodbah, arhitekturi.«

»Nagovorijo naju kompleksni občutki, ki jih ustvarijo kombinacije različnih žanrov, na primer grozljivka in komedija v enem.«

»Pa ne takega, v katerem bi se pri neonski luči zrcalili njegova gola realnost in krutost, ampak takega, skozi katerega je v zgodbi stopila Alica in na drugi strani odkrila čudežno deželo, poseljeno z arhetipskimi liki – naš svet, obrnjen na glavo.«

»Predvsem so njegovi filmi zelo lepi in čustveno iskreni. S tem se lahko identificira občinstvo po vsem svetu.«

»To niso samo za silo kamuflirani moški liki, ženske so: skrbne in sočutne, neodvisne, inteligentne in polne vprašanj.«

»Če ostaneš zvest radosti, čudenju in empatiji, ne potrebuješ nasilja in ne potrebuješ akcije. Vseeno ti bodo sledili. Tako je naše načelo.«

»Verjamem, da so duše otrok dediči zgodovinskega spomina prejšnjih generacij. Ko odraščajo in pridobivajo izkušnje, se ta spomin pogreza vse globlje. Rad bi ustvaril film, ki bo segel do te najgloblje plasti. Če bi mi to uspelo, bi umrl srečen.«

»Če bi mi to uspelo, bi umrl srečen.«

»S kolegi že od sedemdesetih let naprej skušamo doseči predvsem eno – stvari bi radi malo umirili; nočemo bombardirati s hrupom in distrakcijami. Pri ustvarjanju filmov bi radi sledili poti otroških čustev in doživljanja.«